Učenje klavirja - klasični klavir, električni klavir (pianino, sintetizator)

Klavir je glasbilo, ki ga uvrščamo v družino glasbil s tipkami. Razvil se je iz čembala in njem podobnih glasbil ter je od 18. stoletja naprej eno najbolj priljubljenih in razširjenih glasbil. Za veliki koncertni klavir obstaja tudi nemški izraz, ki bi ga lahko prevedli v krilo oziroma perut, prav tako poznan pa je manjši klavir s strunami obrnjenim vertikalno, po imenu pianino.

NEKOČ IN DANES
Predhodnike tega priljubljenega glasbila so poznali že mnogo pred nami, prvi približek je antični monokord, to je podolgovat zaboj z eno struno. Sledila je bolj eksperimentalna, srednjeveška različica glasbila z več strunami imenovana polikord, iz katerega se je predvidoma v 12. stoletju razvil klavikord, katerega nadaljni razvoj je trajal kar 6 stoletij. V tem času se je pojavil tudi čembalo, katerega priljubljenost je po Evropi hitro rasla, zato je nastalo tudi nekaj različic tega glasbila z različnimi imeni. Čembalo je v 18. stoletju nasledil predhodnik današnjega klavirja, to je klavir s kladivci, ki ga je 1711 iznašel italijanski izdelovalec glasbil.
Temu glasbilu je bilo zelo naklonjeno obdobje romantike, ko so skoraj vsi skladatelji svoje skladbe ustvarjali na klavir, kar je pripomoglo k izjemnemu razvoju igranja tega glasbila in nastanku večjega števila skladb zanj. Klavir je bil nepogrešljiv tudi kot spremljevalni instrument pri skladbah za soliste, na primer pihala, godala. Poleg tega pa je zelo primeren za izvajanje izvlečkov zahtevnejših orkestrskih in opernih skladb.

PROGRAM UČENJA KLAVIRJA
Pri programu učenja klavirja se spoznamo z glasbilom in izberemo, katero različico glasbila bo učenec igral. Učenec spozna glasbilo kot celoto, njegov razvoj in preteklost, spozna njegove sestavne dele in njegov zvok, nauči se pravilne drže telesa, rok, prstov in pravilnega pritiska - igranja na tipke. Počasi se spoznavamo z notnim zapisom, z ritmom in melodijo. Učenci osvojijo prvine glasbenega zapisa, ga berejo in zapisujejo, hkrati pa se veliko učijo tudi po posluhu. Izvajajo tehnične vaje in lestvice ter skladbice različnih težavnih stopenj. Izvaja se tudi slovenske ljudske in skladbe slovenskih skladateljev in avtorjev, kasneje oziroma postopoma pa se spoznavamo tudi z deli skladateljev in velikih mojstrov, ki so v svetovnem merilu največ prispevali k razvoju klavirja, med njimi Bach, Beethoven, Mozart, Schumann, Rachmaninov, Liszt, Debussy, Chopin in drugi. Učenci razvijejo pozitiven odnos do glasbe, krepi se njihov glasbeni spomin in posluh. Spodbuja se ustvarjalnost učencev in pisanje lastnih skladb za glasbilo, kasneje pa se naučimo zaigrati in zapisati tudi popularne skladbe po izboru učenca.
Program klavirja učencu nudi celosten razvoj v osebo z mnogo različnimi znanji, saj se krepi njegova motorika v povezavi z mišljenjem in pomnjenjem, razvija se občutljivost za najmanjše spremembe (ritem, melodija), z učenci sodelujemo tudi v komornih skupinah, kjer se veselje do glasbe širi, deli in še poveča ob glasbi, ki jo soustvarimo z nekom. Učenec tako spozna bogato glasbeno zgodovino in literaturo ter tudi novejše stile in tehnike igranja, seveda pod vodstvom predanega in usposobljenega mentorja.